ZAKONITO DEDOVANJE 

Zakonito dedovanje pogosto pomeni tudi velika nesoglasja med dediči, zato je pametno, da ste seznanjeni, kako točno bo dedovanje potekalo, še preden do dedovanja dejansko pride. Spodnji članek opisuje, kako poteka dedovanje, ko ni oporoke.

ZAKONITO DEDOVANJE

V kolikor zapustnik ni napravil oporoke, se deduje na podlagi zakona in sicer po določenih dednih redih, glede na bližino razmerja z zapustnikom.

Najpomembnejši razmerji za dedovanje sta sorodstvo in zakonska zveza, pri čemer ima posvojitev glede dedovanja enako veljavo, prav tako je z zakonsko zvezo izenačena zunajzakonska skupnost.

V kolikor je predmet dedovanja zaščitena kmetija, je dedovanje drugačno, kot pri dedovanju ostalega premoženja.

KDO DEDUJE, ČE NI OPOROKE?

Pri zakonitem dedovanju se deduje po dednih redih. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda. Pri nas imamo tri dedne rede.

   

Prvi dedni red

Dedujejo:

  • zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci,
  • zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner.

Deleži:

  • deduje se po enakih delih.

Če zapustnik ne zapusti potomcev, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak dedovanje preide v drugi dedni red.

Drugi dedni red

Dedujejo:

  • zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre),
  • zakonec oz. zunajzakonski partner.

Deleži:

  • starši, posvojitelj in njihovi potomci dedujejo 1/2 premoženja, po enakih delih,
  • zakonec oz. zunajzakonski partner deduje 1/2 premoženja.

Če zapustnik ni zapustil zakonca, dedujejo pokojnikovi starši vso zapuščino po enakih delih.

Če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, dedujejo njegov del zapustnikovi bratje in sestre. Če je pokojni kateri od bratov ali sester, dedujejo njegov del njegovi otroci. Enako velja, če sta pokojna oba zapustnikova starša. V vseh primerih dedujejo zapustnikovi polbratje in polsestre po očetu po enakih delih očetov delež zapuščine, polbratje in polsestre po materi po enakih delih materin delež, pravi bratje in sestre pa dedujejo po enakih delih s polbrati in polsestrami po očetu očetov delež, s polbrati in polsestrami po materi pa materin delež. Če starš umre pred zapustnikom in ne zapusti potomca, deduje njegov del, drugi od staršev. Če je tudi ta pokojni, dedujejo otroci tega starša deleža obeh. Če sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca, deduje vso zapuščino preživeli zapustnikov zakonec.

 V primeru, ko zapustnik ni zapustil ne potomcev, ne staršev (in tudi ti niso zapustili nobenega potomca) in ne zakonca, se deduje po tretjem dednem redu.

Tretji dedni red

Dedujejo:

  • Zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).

Deleži:

  • 1/2 zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.

Če sta ded in babica ene strani umrla pred zapustnikom, pa nista zapustila nobenega potomca, dedujejo njun del, ded in babica druge strani, oz. njuni njuni otroci, njuni vnuki, itd.

PRAVICA DO NUJNEGA DELEŽA

Nujni dediči so zakoniti dediči posebne vrste. Osebe, ki pridejo v poštev kot nujni dediči, imajo namreč pravico do nujnega deleža samo v primeru, če so po zakonitem dednem redu poklicani k dedovanju. Velikost nujnega deleže je odvisna od velikosti zakonitega deleža.

Zapustnik ne more vplivati na nujni delež, razen v primeru razdedinjenja.

VIŠINA NUJNEGA DELEŽA

Nujni delež potomcev in zakonca znaša polovico, nujni delež ostalih nujnih dedičev (to so še zapustnikovi starši, stari starši in bratje ter sestre) pa tretjino tega, kar bi jim šlo po zakonitem dednem redu.

Nujnemu dediču se v njegov dedni delež všteje vse, kar je od zapustnika kdajkoli dobil kot darilo in je upravičen zahtevati le še razliko.

Kontakt       Cenik       Splošni pogoji poslovanja       Koristne povezave



E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.   M: 041 386 514